Preden začne krajinski arhitekt ali arhitektka načrtovati in urejati vrt, si mora ogledati lokacijo in predvideti programsko zasnovo celotnega vrta na podlagi strankinih želja in potreb. Pri izboru naravnih elementov, tj. rastlin za vrtno zasaditev, med drugim razmišlja o prerezih, barvnih kombinacijah, teksturah, rastiščih, času cvetenja in podobno.
Krajinski arhitekt oziroma arhitektka pri razmeščanju rastlin razmišlja o oblikovno smiselni razporeditvi rastlin, ki so funkcionalno in smiselno povezane med seboj ali v kombinaciji z grajenimi elementi. Slednje največkrat doseže z ustvarjanjem organskih in/ali geometrijskih oblik. Med izborom kombinira višje in nižje rastline. Višje rastline (npr. drevesa, grmovnice) večkrat uporabi linijsko kot robne ali posamezno kot osrednje elemente. Na drugi strani nižje rastline (npr. trajnice) smiselno dopolnjuje z višjimi rastlinami ali z njimi ustvarja homogene ploskve.
Monotoni zasaditvi rastlin se izogiba s kombinacijo različnih tekstur enake (npr. zelene) ali podobne barve ter z izpostavo določene barvne kombinacije. Pri izbiri barv teži k minimalističnemu izboru barv, saj se s tem izogiba ustvarjanju kaotičnega prostora.